Domov | Nasveti | Delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi

Delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi

Zakonske podlage:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) (Ur. l. RS, št. 70/2008)
  • Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 7/2010)
  • Pravilnik o merilnih instrumentih (Ur. l. RS 42/2006 in 97/2010)

Merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe:

Elektronski delilnik stroškov – ki odgovarjajo SIST EN 834 in so lahko z ročnim odčitavanjem ali daljinskim – radijskim odčitavanjem. Nameščamo jih na ogrevala v višini 75 % višine ogrevala in na 50 % dolžine ogrevala. Poznamo delilnike pri katerih odčitano vrednost (reading value) korigiramo z faktorjem toplotne moči ogrevala KQ in faktorjem načina pritrditve delilnika KC v računalniku ob izračunu deležev in delilnike pri katerih odčitamo računsko vrednost (calculating value), dobavitelj delilnika pa faktorja KQ in KC neizbrisno vtisne v delilnik in to vrednost direktno uporabimo v delitvi stroškov.

Njihove značilnosti so še:

  • uporaba v klasičnih dvocevnih sistemih ogrevanja
  • možno mesečno ali sezonsko odčitavanje
  • beležijo porabo z toplotno oddajo ogrevala
  • močno zmanjšana možnost manipulacije
  • življenska doba 10 + 1 leto

Merilniki toplotne energije – uporabljeni kot delilniki stroškov se vgrajujejo v ogrevalne sisteme z zaključenimi zankami za vsako stanovanje, primerni so tudi za sisteme s stenskim in talnim ogrevanjem. Druge značilnosti so še:

  • beležijo vso toploto vnešeno v stanovanje
  • velika natančnost odčitavanja
  • ni vstopanja v stanovanje
  • potrebna redna overitev vsakih 5 let, skladno s Pravilnikom
  • baterijski življenska doba 10 + 1 leto
  • visoka cena

Tehnične zahteve, ki zagotavljajo pravilno delovanje ogrevalnega sistema in so predpogoj za vgradnjo delilnikov in pravično delitev stroškov:

  • hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki zagotavlja vsakem posameznem delu stavbe projektirano količino toplote za ogrevanje,
  • kakovostna centralna regulacija temperature ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature,
  • lokalna regulacija-termostatski ventili omogoča vpliv porabnika na porabo in izkorišča notranje vire toplote in energijo sonca.

Način delitve stroškov, skladno s Pravilnikom prikazuje graf.

Določanje korekcije deležev zaradi vpliva lege, predpisuje 14. člen Pravilnika in je obvezno. Določamo pa jih na naslednje načine:

  • korekturni faktorji, ki imajo podlago v vrednostih pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah z upoštevanjem pravil tehnike
  • korekturni faktorji, ki se določijo na osnovi celotnih toplotnih izgub določenih v projektu centralnega ogrevanja.
  • korekturni faktorji določeni z izračunom toplotnih izgub po SIST EN 12831

 

Viri slik:

  • Arhiv GI ZRMK

Komentarji na članek (1):

mnenje pojasnujem le v zvezi s famoznim 14.čl.citiranega Pravilnika:
z nakupom stanovanja se lastnik seznanja z vsemi lastnosti nepremičnine, torej tudi s stroški ogrevanja.Tehta prednosti in slabosti lege stanovanja, pri tem pa mu je v pomoč socializacija stroškov ogrevanja, saj mu ostali stanovalci “nesebično” pomagajo kriti del stroškov ogrevanja. Namesto, da bi zakonodajalec postavil max. zahteve glede tolpotne zaščite ovoja, ta raje, na povsem nejasnih kriterijih, stroške porazdeli nič krivim sostanovalcem. Izračun transmisijkih izgub je nekoč poznal dodatke na lego (orientacijo), v višini 5%, torej bi lastniki tako orientiranih stanovanj bili lahko prav tako upravičeni do kor. f. Skratka nabor idej, kako najbolj glasni in verbalno nasili pridejo do znižanja stroškov je kar velik. Zato menim, da je ta predlog o kor. f. povsem zgrešen in je nenazadnje v nasprotju z načelom “plačam kolikor porabim”.
uporaba kor.f. v praksi povzroča le plaz nesoglasij in prepire

lp

Marjan 28.01.2016 ob 16:47

Back to top