Home | Nasveti | Zagotavljanje zrakotesnosti stavbnega ovoja

Zagotavljanje zrakotesnosti stavbnega ovoja

Oprema za test zrakotesnosti
(Blower door)

Sestavni del energijske učinkovitosti stavb je dobra zrakotesnost. To pomeni, da je nenadzorovano uhajanje toplote skozi konvekcijske toplotne mostove kot so različne rege in špranje kar najbolj zmanjšano.

Postopke in materiale za zagotovitev ustrezne zrakotesnosti je treba načrtovati in ne prepustiti odločitvam na licu mesta med gradnjo.

Konvekcija vodne pare je za nekaj velikostnih redov intenzivnejši proces od difuzije vodne pare. Že majhna špranja v notranjem ovoju je lahko vir nekaj deset m3 vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo, kondenzira in povzroča nepopravljive poškodbe.

Zrakotestnost v predpisih
Zrakotesnost je po PURES 2 predpisana oz. omejena navzgor. Čeprav samo preizkušanje zrakotesnosti ni navedeno kot obvezen postopek, iz zahtev pravilnika oz. pripadajoče tehnične smernice.

Učinkovita raba energije logično izhaja, da se bodo investitorji za tak preizkus vedno pogosteje odločali, da bi preverili kakovost, t.j. skladnost izvedbe z zahtevami zakonodaje. PURES 2 v svojem 9. členu tudi pravi, da je treba zrakotesnost nadzorovati oz. uravnavati.

Zrakotesnost je s tehnično smernico predpisana za:

  • stavbno pohištvo kot samostojen element in
  • za stavbo kot celoto.
Diagram meritev zrakotesnosti
Diagram meritev zrakotesnosti

Konkretne zahteve

  • Zrakotesnost stavbe ali njenega dela brez mehanskega prezračevanja ne sme presegati treh izmenjav zraka na uro (3 h-1).
  • Za stavbo z mehanskim prezračevanjem z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka je zrakotesnost navzgor omejena na 2 h-1.
  • Praktična priporočila za nizkoenergijsko gradnjo omenjajo zrakotesnost med 1 in 1,5 h-1.
  • Za pasivne hiše računane po metodologiji Passivhaus Instituta je vrednost omejena na 0,6 h-1.

Vse vrednosti se nanašajo na tlačno razliko 50 Pa. Meritve se izvedejo po standardu SIST EN 13829.

Možne posledice slabe zrakotesnosti:

  • večje toplotne izgube in s tem višja raba energije za ogrevanje stavbe;
  • večja toplotna obremenitev v poletnem času in večje potrebe po hlajenju;
  • znižanje površinskih temperatur na mestu konvekcijskega preboja, nevarnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni;
  • nevarnost kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcije in s tem možnost gradbeno fizikalnih in mehanskih poškodb materialov in proizvodov;
  • povečano gibanje zraka v prostoru, intenzivnejše odlaganje prahu, občutek prepiha;
  • zmanjšana učinkovitost sistema mehanskega prezračevanja;
  • nižja raven bivalnega ugodja v prostoru.

Odkrivanje netesnih mest z ročnim anemometrom
Odkrivanje netesnih mest z ročnim anemometrom
Ukrepi za ustrezno zrakotesnost:

  • strokovno pravilna vgradnja stavbnega pohištva s tesnjenjem po celotnem obodu;
  • zmanjšanje števila prebojev stavbnega ovoja (zračniki, električne instalacije ipd.);
  • strokovno pravilno tesnjenje nujnih prebojev (namenske manšete in tesnilna sredstva);
  • trajna zatesnitev vseh preklopov vetrne ovire oz. parne ovire/zapore ter njenih priključkov na sosednje konstrukcije (zlasti pri strešnih konstrukcijah in pri lahki gradnji);
  • izbira izdelkov (zračniki, dimniki ipd.) s protipovratnimi loputami za preprečevanje vdora hladnega zraka v stavbo.

Netesna mesta prikaže tudi termografska kamera
Netesna mesta prikaže tudi termografska kamera
Preverjanje zrakotesnosti
Zrakotesnost stavbe ali njenega dela določimo z meritvijo. Standardni postopek je izvedba t.i. Blower door testa skladno z zgoraj omenjenim standardom.
Za natančno določitev netesnih mest si pomagamo z ročnim anemometrom, lahko pa izvedemo tudi preskus s sledilnim plinom (t.i. tracer gas metoda).
Pri lahkih oz. montažnih stavbah je meritev zrakotesnosti nujna že med gradnjo, ko še lahko popravimo napake v izvedbi.

Zrakotesnost merimo, da bi:

  • preverili skladnost izvedbe z zahtevami predpisov in željami naročnika,
  • poiskali napake oz. netesna mesta v ovoju in jih popravili,
  • ugotovili dejansko stanje obstoječega objekta v obratovanju.

Zrakotesnost in mikroklima
Če ima stavba dobro zrakotesnost, to ne pomeni, da bo v njej slaba mikroklima, t.j. da bo notranji zrak nečist in prevlažen. Še manj je res, da taka stavba »ne diha«.
Ustrezno kakovost zraka v prostorih zagotovimo s pravilnim in rednim prezračevanjem, bodisi naravnim ali mehanskim, ne pa z netesnim ovojem stavbe
Energetske učinkovitosti in dobrega bivalnega ugodja v stavbah ne dosežemo z različnimi špranjami in nezatesnjenimi regami.

 

Viri slik:

  • Arhiv GI ZRMK

Komentarji na članek (0):

Back to top